Er ķ smį veseni meš mišstöšina ķ Camaronum hjį mér og er ekki voša klįr ķ rafmagni. hśn virkaši įšur en ég tók ašeins til ķ rafkerfinu (reyndar bara į hröšustu stillingu). Ég reif žetta allt frį ķ dag, setti beinstraum į tengiš aftan į mišstöšvar dótinu innķ bķl fer mišstöšin ķ gang mishratt eftir žvķ viš hvaša snśru ég tengi žetta. Getur veriš aš stöšugi straumurinn hafi fariš ķ sundur einhverstašar?
Kv. Anton