Mašur nokkur žurfti aš komast į karlaklósettiš, en žaš var upptekiš.
Kona, sem žarna var stödd, tók eftir žvķ aš mašurinn gekk meš
stuttum skrefum og var meš örvęntingarsvip į andlitinu.
'Herra minn,' sagši hśn, 'kvennaklósettiš er laust og žś mįtt nota
žaš ef žś lofar aš snerta engan takkanna sem eru į veggnum'.
Mašurinn var alveg kominn ķ spreng og tilbśinn aš lofa hverju sem
var til aš leysa mįliš.
Žar sem hann sat - og leiš nś svo miklu betur - fór hann aš horfa
į takkana sem hann hafši lofaš aš snerta ekki.
Žaš voru 3 hvķtir takkar merktir VV, HL og PP og svo var einn
raušur sem merktur var STT.
Hver myndi svosem vita žaš žó hann snerti žessa takka?
Hann stóšst ekki freistinguna.
Fyrst żtti hann į VV. Volgt vatn śšaši mjśklega undirvagninn.
Manninum leiš voša vel. Svona lśxus var sko ekki į karlaklósettum.
Ķ von um įframhaldandi sęlu żtti hann į HL takkann.
Hlżtt loft lék nś um nešri hęšina, honum til ómęldrar įnęgju.
Nś gat ekkert stoppaš manninn.
Hann żtti į takkann merktan PP og nś birtist pśšurkvasti sem
pśšraši allt fķnirķiš. Žvķlķkur unašur!
Mašurinn gat varla bešiš eftir žvķ aš żta į rauša takkann.
Hann hafši grun um aš žar vęri ekkert minna en alsęlan. -------
Hann vissi aš hann var į spķtala strax og hann opnaši augun.
Hjśkrunarkona var yfir honum, meš glott į andlitinu.
'Hvaš skeši? Af hverju er ég hérna? Žaš sķšasta sem ég man er
aš ég var į kvennaklósetti!'
'Žś żttir į einum of marga takka' svaraši hjśkrunarkonan brosandi.
'Rauši takkinn, sem merktur er STT, er sjįlfvirkur
tśr-tappatogari.
Tippiš af žér er undir koddanum žķnum'
Minni į aš žaš getur veriš sįrt aš hlusta ekki į konur